|
|
PHP - kratek uvod
PHP ???
PHP .... pomeni "PHP: Hypertext Preprocessor". Pišemo ga lahko v navaden HTML dokument. Glavni namen pri PHP-ju je izgradnja dinamične spletne strani. Torej, da se stran odziva na uporabnikove vnose podatkov.
UPORABA PHP-ja
Najbolje, da si pogledamo na prepostem primeru.
Koda:
<html>
<head>
<title>PHP V HTML-ju</title>
</head>
<body>
<?php
echo "BUUUU!!!";
?>
</body>
</html>
|
Končni uporabnik bo videl html dokumnet v njem pa niz "BUUUU!!!" ... (echo je string fukncija, ki izpiše dane argumente... v bistvu je del PHP-ja). Predpostavka tega je, da imate na strežniku nameščen PHP oziroma ima njegovo podporo. Če bi zgornji primer izvedli na strežniku brez podpore bi se izpisala PHP koda, saj jo strežnik nebi znal interpretirati. PHP pišemo med <?php ?> (začetni in končni tag). Uporabimo lahko tudi <script language="php"> </script>.
SPREMENLJIVKE
PHP pozna osnovne vrste spremenljivk: INTEGER, STRING, ARRAY. PHP je med izvajanjem zmožen sam zamenjati vrsto spremenljivke, kar nam zelo olajša delo.
INTEGER
Sem shranimo številske vrednosti.... (zajema od -2.147.483.648 do 2.147.483.647 ... lahko drugače na različnih platformah),
Koda:
$bla_bla1 = 90;
$bla_bla2 = 0x5A; // heksa. število = 90 v decimal
$bla_bla3 = 0x132; // octa. št. = 90 v decmal.
|
STRING
Sem shranimo nize znakov (en znak je enako en bajt .. torej 256 različnih možnosti - 2^8).
Koda:
$bla_bla1 = php-si;
$bla_bla2 = "php-si";
$bla_bla3 = 'php-si';
$bla_bla4 = $bla_bla1;
|
Za oblikovanje v nizih z (") lahko uporabimo Escaped characters:
° \n -> nova vrstica
° \r -> kazalec v novo vrstico
° \t -> horizontalni tab
° \\ -> \
° \$ -> $
Pri nizih ne moremo pozabiti na operator (.). Pojasnimo na primeru...
Koda:
$bla_bla1 = "php";
$bla_bla1 = $bla_bla1 . "-si"; // spremenljivka $bla_bla1 vsebuje sedaj php-si
$bla_bla1 .= "-si"; // isto kot zgoraj samo da smo uporabili assignment operator ('.=')
|
ARRAY
Pa si poglejmo array-e oziroma polja...
INDEXED ARRAY:
Koda:
$bla_bla1[0] = "krneki";
$bla_bla1[1] = "se zmer krneki";
$st_vsebine = count ($bla_bla1);
|
Pomemben je [], ki ga dodamo imenu spremenljivke...$bla_bla1 je sedaj spremenljivka z poljem 1 (začnemo od nič) in poljem 2. Obema smo dodali vrednost. Count pa je funkcija, ki prešteje število elementov v arrayu in vrne število njih .. v tem primeru 2.
ASSOCIATIVE:
deluje tudi to...
Koda:
$bla_bla1[krneki] = "krneki";
$bla_bla1[se_krneki] = "se zmer krneki"; // spet array z dvema elementoma
|
MULTIDIMENZIJSKI ARRAY:
Koda:
$blabla1['krenki1'][1] = 'a1';
$blabla1['krenki2'][1] = 'b1';
$blabla1['krenki1'][2] = 'a2';
$blabla1['krenki2'][2] = 'b2';
|
S tem smo nardili "tabelo" vrednosti z vrsticami 1 in 2 in stolpci in stolpci krneki1 in krneki2.
Zadevo lahko zapišemo tudi takole:
Koda:
$blabla1 = array ( "krenki1" => array ( "1" => "a1"
, "2" => "a2")
, "krenki2" => array ( "1" => "b1"
, "2" => "b2")
);
|
FUNKCIJE
Oglejmo si funkcije, ki seveda spadajo v osnove php-ja....
Koda:
function mnozenje($faktor1,$faktor2)
{
$produkt = $faktor1 * $faktor2;
return $produkt;
}
|
Torej ustvarili smo funkcijo mnozenje, ki ji podamo dva argumenta in jih zmnoži... produkt pa nam vrne.
Koda:
$faktor1 = 9;
$faktor2 = 4;
$rezultat = mnozenje($faktor1,$faktor2);
echo $rezultat;
// na koncu izpišemo $rezultat, ki ima vrednost produkta faktorjev.... $rezultat ima vrednost produkta(36), ker ga funkcija vrne...
|
OBJEKTI
Na kratko si poglejmo še objekte. Za kratko razlago poglej naslednjo kodo.
Koda:
class krneki {
var $custom_niz; // Atribut
function krneki() { // Constructor
echo "www.php-si.com";
}
function izpis_krneki() {
echo $this->custom_niz;
}
}
$bla_bla1 = new krneki(); // izpiše www.php-si.com
$bla_bla1->custom_niz = "php-si.com";
$bla_bla1->izpis_krneki(); // izpiše php-si.com
|
No to je bil kratek uvod v PHP. Vsa vprašanja preusmerite na /dev/null :>
avtor: masticore | datum: 27.07.2002 |
|
stran
je še vedno v izdelavi zato nekatere stvari manjkajo
oz. niso dokončane |
|
|
|
|
| |
|
